Izberite izvorni raster ali geoobjekte

Rastrski ali geoobjektni sloj, ki prepozna vire, do katerih bo izračunana razdalja.

Če je vhod raster, mora biti sestavljen iz celic z veljavnimi vrednostmi (nič je veljavna vrednost) za vire, preostale celice pa morajo imeti dodeljeno vrednost NoData.

Če je vhod geoobjektni sloj, je to lahko točka, linija ali poligon.

Izberite raster ovir ali geoobjekte (izbirno)

Sklop podatkov, ki določa ovire.

Za rastrski sloj je lahko vhodni tip celo število ali enojno decimalno število. Celice, ki imajo vrednost (vključno z nič), bodo obravnavane kot ovira. Celice z vrednostjo NoData ne bodo obravnavane kot ovira.

Za geoobjektno storitev je vhodni tip lahko točka, linija ali poligon.

Izberite raster površja (izbirno)

Raster, ki določa višinske vrednosti na vsaki lokaciji celice.

Vrednosti se uporabljajo za izračun dejanske površinske razdalje, zajete pri premikanju med celicami.

Izberite raster stroškov (izbirno)

Raster, ki določa impendanco ali strošek za planimetrično premikanje skozi vsako celico.

Vrednost na lokaciji vsake celice predstavlja razdaljo stroškov na enoto za premikanje skozi celice. Vrednost lokacije vsake celice je pomnožena z resolucijo celice, hkrati pa upošteva diagonalno premikanje, da se pridobi celoten strošek premika skozi celico.

Vrednosti rastra stroškov so lahko celo število ali število s plavajočo vejico, vendar ne morejo biti negativne ali ničla (ne morete imeti negativnih ali ničelnih stroškov).

Izberite vertikalni raster (izbirno)

Raster, ki določa z-vrednosti za vsako lokacijo celice.

Vrednosti se uporabljajo za izračun naklona, ki se uporablja za prepoznavanje vertikalnega faktorja, ki nastane pri premikanju od ene celice do druge.

Vertikalni faktor (izbirno)

Vertikalni faktor določa odnos med vertikalnim faktorjem stroška (VF) in vertikalnim relativnim kotom premikanja (VRMA).

Obstaja več faktorjev z modifikatorji, med katerimi lahko izbirate, da prepoznavajo grafikon določenega vertikalnega faktorja. Grafikoni se uporabljajo za prepoznavanje vertikalnega faktorja, ki se uporablja pri izračunavanju skupnih stroškov premika v sosednjo celico.

V spodnjih opisih VF določa vertikalno težavnost, ki se pojavi pri premikanju od ene celice do naslednje, modifikator VRMA pa določa naklonski kot med celico Od vira in celico Do vira.

• Binarno – Določa, da je VF nastavljen na vrednost, povezano s faktorjem nič, če je VRMA večji od nizkega kota rezanja in manjši od visokega kota rezanja; v nasprotnem primeru je vrednost neskončna.
• Linearno – Določa, da je VF linearna funkcija VRMA.
• Obratno linearno – Določa, da je VF obratna linearna funkcija VRMA.
• Simetrično linearno -- Določa, da je VF linearna funkcija VRMA na negativni ali pozitivni strani VRMA in da sta obe linearni funkciji simetrični glede na os VF (y).
• Simetrično obratno linearno – Določa, da je VF obratna linearna funkcija VRMA na negativni ali pozitivni strani VRMA in da sta obe linearni funkciji simetrični glede na os VF (y).
• Cos – Določa VF kot funkcijo VRMA na osnovi kosinusa.
• Sec – Določa VF kot funkcijo VRMA na osnovi sekante.
• Cos-Sec – Določa, da je VF funkcija VRMA na osnovi kosinusa, če je VRMA negativen, in funkcija VRMA na osnovi sekante, če VRMA ni negativen.
• Sec-Cos – Določa, da je VF funkcija VRMA na osnovi sekante, če je VRMA negativen, in funkcija VRMA na osnovi kosinusa, če VRMA ni negativen.

Modifikatorji vertikalnih parametrov so naslednji:

• Faktor nič – Določa vertikalni faktor, ki se bo uporabil, ko je VRMA nič. Ta faktor določa položaj y-presečišča za določeno funkcijo. Po definiciji faktor nič ne velja za nobeno vertikalno trigonometrično funkcijo (Cos, Sec, Cos-Sec ali Sec-Cos). Te funkcije določajo y-presečišče.
• Nizki kot rezanja – Določa kot VRMA, pod katerim bo VF nastavljen na neskončno vrednost.
• Visoki kot rezanja – Določa kot VRMA, nad katerim bo VF nastavljen na neskončno vrednost.
• Naklon – Določa naklon ravne linije, ki se uporablja s parameri Linearno in Obratno linearno. Naklon je določen kot del nagiba linije (45-odstotni naklon je 1/45, kar se vnese kot 0,02222).

Izberite horizontalni raster (izbirno)

Raster, ki določa horizontalno smer vsake celice.

Vrednosti rastra morajo biti cela števila v razponu od 0 do 360, pri čemer se 0 stopinj nahaja severno ali proti vrhu zaslona, in se povečevati v smeri urinega kazalca. Ploskim območjem se naj dodeli vrednost -1. Vrednosti na vsaki lokaciji bodo uporabljene skupaj s Horizontalnim faktorjem za določanje horizontalnega stroška, ki nastane pri premikanju od celice do sosednjih celic.

Horizontalni faktor (izbirno)

Horizontalni faktor določa odnos med horizontalnim faktorjem stroška in horizontalnim relativnim kotom premikanja.

Obstaja več faktorjev z modifikatorji, med katerimi lahko izbirate, da prepoznavajo grafikon določenega horizontalnega faktorja. Grafikoni se uporabljajo za prepoznavanje horizontalnega faktorja, ki se uporablja pri izračunavanju skupnih stroškov premika v sosednjo celico.

V spodnjih opisih horizontalni faktor (HF) določa horizontalno težavnost, ki se pojavi pri premikanju od ene celice do naslednje, horizontalni relativni kot premikanja (HRMA) pa določa kot med horizontalno smerjo od celice in smerjo premikanja.

Opredelitve in parametri teh HF so naslednji:

• Binarno – Ponazarja, da je HF nastavljen na vrednost, povezano s faktorjem nič, če je HRMA manjši od kota rezanja; v nasprotnem primeru je vrednost neskončna.
• Naprej – Določa, da je dovoljeno samo premikanje naprej. HRMA mora biti večji od ali enak 0 in manjši od 90 (0 <= HRMA < 90). Če je HRMA večji od 0 in manjši od 45 stopinj, je HF za celico nastavljen na vrednost, povezano s faktorjem nič. Če je HRMA večji od ali enak 45 stopinjam, se uporabi modifikator stranske vrednosti. HF za kateri koli HRMA, ki je enak ali večji od 90 stopinj, je nastavljen na neskončno vrednost.
• Linearno – Določa, da je HF linearna funkcija HRMA.
• Obratno linearno – Določa, da je HF obratna linearna funkcija HRMA.

Modifikatorji horizontalnih ključnih besed so naslednji:

• Faktor nič – Določa horizontalni faktor, ki se bo uporabil, ko je HRMA 0. Ta faktor določa položaj y-presečišča za katero koli funkcijo horizontalnega faktorja.
• Kot rezanja – Določa kot HRMA, po katerem bo HF nastavljen na neskončno vrednost.
• Naklon – Določa naklon ravne linije, ki se uporablja s ključnima besedama horizontalnega faktorja Linearno in Obratno linearno. Naklon je določen kot del nagiba linije (45-odstotni naklon je 1/45, kar se vnese kot 0,02222).
• Stranska vrednost – Določa HF, če je HRMA večji od ali enak 45 stopinjam in manjši od 90 stopinj, ko je določena ključna beseda horizontalnega faktorja Naprej.

Začetna akumulacija

Prvotni akumulirani strošek za začetek izračuna stroškov.

Omogoča specifikacijo fiksnih stroškov, povezanih z virom. Namesto, da bi začel pri strošku nič, bo algoritem stroškov začel z vrednostjo, ki jo določi Začetna akumulacija.

Vrednosti morajo biti nič ali večje. Privzeto je 0.

Maksimalna akumulacija

Popotnikova maksimalna akumulacija za vir.

Izračuni stroškov se nadaljujejo za vsak vir, dokler ni dosežena določena akumulacija.

Vrednosti morajo biti večje od nič. Privzeta akumulacija je proti robu izhodnega rastra.

Množitelj stroškov

Množitelj za uporabo pri vrednostih stroška.

Omogoča nadzor načina potovanja ali magnitude na viru. Večji kot je zmnožek, večji je strošek za premikanje skozi posamezno celico.

Vrednosti morajo biti večje od nič. Privzeta vrednost je 1.

Smer potovanja

Določa popotnikovo smer pri uporabi horizontalnih in vertikalnih faktorjev.

Iz vira – Uporabljena bosta horizontalni in vertikalni faktor z začetkov v vhodnem viru ter s premikanjem navzven proti neizvornim celicam. To je privzeto.

V vir – Uporabljena bosta horizontalni in vertikalni vir z začetkom pri vsaki neizvorni celici in s premikanjem nazaj proti vhodnemu viru.

Določite ključno besedo Iz vira ali V vir, ki bo uporabljena na vseh virih, ali določite polje v izvornih podatkih, ki vsebuje ključne besede za prepoznavo smeri potovanja za vsak vir. To polje mora vsebovati niz FROM_SOURCE ali TO_SOURCE.

Metoda razdalje (izbirno)

Določa izračun razdalje na osnovi ravninske (ravne površine) ali geodetske (elipsoid) metode.

• Ravnina – Izračun razdalje bo izveden na projicirani ravni površini s pomočjo 2D kartezijskega koordinatnega sistema. To je privzeta metoda.
• Geodetsko – Izračun razdalje bo izveden na elipsoidu. Tako se rezultati ne spremenijo ne glede na vhodno ali izhodno projekcijo.

Ime rezultata rastra akumulacije razdalje

Raster akumulacije razdalje vsebuje akumulativno razdaljo vsake celice od, ali do, vira najmanjšega stroška.

Izhodni raster je tip plavajoče vejice.

Ime sloja, ki bo ustvarjen v odseku Moja vsebina in dodan na karto. Privzeto ime temelji na imenu orodja in imenu vhodnega sloja. Če sloj že obstaja, bo od vas zahtevano, da vnesete drugo ime.

Lahko navedete ime mape v Moji vsebini, kjer bo rezultat shranjen s pomočjo spustnega menija Shrani rezultat v. Če imate pravice za ustvarjanje ploščičnih in dinamičnih slikovnih slojev, lahko določite tudi katero vrsto sloja želite ustvariti v izhodu z uporabo spustnega menija Shrani rezultat kot.

Ime rezultata rastra obratne smeri (izbirno)

Raster obratne smeri vsebuje izračunane smeri v stopinjah. Smer prepozna naslednjo celico vzdolž najkrajše poti nazaj do najbližjega vira, pri čemer se izogne oviram.

Razpon vrednosti je od 0 stopinj do 360 stopinj, pri čemer je 0 rezervirana za celice z izvornimi vrednostmi. Proti vzhodu (desno) je 90 in vrednost se veča v smeri urnega kazalca (180 je proti jugu, 270 je proti zahodu in 360 je proti severu).

Izhodni raster je tip plavajoče vejice.

To je ime sloja, ki bo dodan v Moja vsebina. Navesti morate ime, ki trenutno še ne obstaja v Moji vsebini.

Lahko navedete ime mape v Moji vsebini, kjer bo rezultat shranjen s pomočjo spustnega menija Shrani rezultat v. Če imate pravice za ustvarjanje ploščičnih in dinamičnih slikovnih slojev, lahko določite tudi katero vrsto sloja želite ustvariti v izhodu z uporabo spustnega menija Shrani rezultat kot.

Ime rezultata rastra izvorne smeri (izbirno)

Raster izvorne smeri prepozna smer celice najmanj akumuliranega vira stroškov kot azimut v stopinjah.

Razpon vrednosti je od 0 stopinj do 360 stopinj, pri čemer je 0 rezervirana za celice z izvornimi vrednostmi. Proti vzhodu (desno) je 90 in vrednost se veča v smeri urnega kazalca (180 je proti jugu, 270 je proti zahodu in 360 je proti severu).

Izhodni raster je tip plavajoče vejice.

To je ime sloja, ki bo dodan v Moja vsebina. Navesti morate ime, ki trenutno še ne obstaja v Moji vsebini.

Lahko navedete ime mape v Moji vsebini, kjer bo rezultat shranjen s pomočjo spustnega menija Shrani rezultat v. Če imate pravice za ustvarjanje ploščičnih in dinamičnih slikovnih slojev, lahko določite tudi katero vrsto sloja želite ustvariti v izhodu z uporabo spustnega menija Shrani rezultat kot.

Ime rezultata rastra izvorne lokacije (izbirno)

Raster izvorne lokacije je večpasovni rezultat. Prvi pas vsebuje indeks vrstice in drugi pas vsebuje indeks stolpca. Ti indeksi prepoznavajo lokacijo izvorne celice, ki je oddaljena vsaj za razdaljo akumuliranega stroška.

To je ime sloja, ki bo dodan v Moja vsebina. Navesti morate ime, ki trenutno še ne obstaja v Moji vsebini.

Lahko navedete ime mape v Moji vsebini, kjer bo rezultat shranjen s pomočjo spustnega menija Shrani rezultat v. Če imate pravice za ustvarjanje ploščičnih in dinamičnih slikovnih slojev, lahko določite tudi katero vrsto sloja želite ustvariti v izhodu z uporabo spustnega menija Shrani rezultat kot.